Ren (E1)

Mamuti ob rečnem bregu, cunami v Porenju, rimski zavojevalci in orjaški splavi, ki so pluli vse do Nizozemske. "Terra X" pripoveduje burno zgodovino Rena. Njegova pot vodi od Alp do Severnega morja. Že v antiki je bil močno sporen. Toda kmalu je z mesti, kot je Köln, postal središče gospodarstva in civilizacije. In z Nibelunško pesmijo kraj pravljic in mitov. Leta 1914 so pri Bonnu odkrili grob iz kamene dobe z dvema 14.000 let starima okostjema, ljudmi iz Oberkassela. S pomočjo teh najdb so raziskovalci v zadnjih letih lahko rekonstruirali življenje ob Renu med ledeno dobo. Svet, kot je današnja Skandinavija, kjer so ti zgodnji prebivalci Porenja lovili lose in s harpunami lovili losose v reki. Potomci ljudi iz Oberkassela so ob koncu ledene dobe doživeli največjo naravno katastrofo, ki se je kdaj koli zgodila ob Renu. Ko je pred skoraj 13.000 leti na Srednjem Renu, le nekaj kilometrov od reke, izbruhnil vulkan, so se žareči plazovi razdivjali po deželi in v dolini Rena ustvarili pregrado, ki je reko zajezila v ogromno jezero. Končno je Ren prebil jez in uničujoč poplavni val se je razlil navzdol po reki. V antiki so se ob Renu naselili Kelti in Germani, dokler niso prišli Rimljani. Kot pogosto pozneje v njegovi zgodovini, je reka označevala mejo, tu civilizacijo in kulturo, tam divjaštvo in barbarstvo. Toda ta meja je kmalu izginila. Pod Rimljani je cvetela trgovina. Zgradili so mostove in legijske tabore, iz katerih so se razvila prva mesta. Köln je postal metropola. Ta položaj si je mesto lahko ohranilo tudi pozneje, saj je leta 1259 uvedlo pravico do skladiščenja. 600 let so bili v Kölnu vsi rečni ladje prisiljeni raztovoriti svoje blago in ga ponuditi v prodajo: lega ob reki kot donosen poslovni model. Ren je postal ena najpomembnejših prometnih poti v Evropi. Senzacija v 18. stoletju so bili holandski splavi. Takrat so trgovci prevažali na tisoče smrekovih in hrastovih hlodov iz Schwarzwalda po reki na Nizozemsko. Država je postala globalna pomorska in trgovska sila in je potrebovala les za ladjedelništvo ter kot temelj za mestne hiše. Nekateri od teh splavarskih velikanov so bili dolgi 330 metrov in široki 65 metrov, kar ustreza površini sodobne letalonosilke. Več sto mož je krmarilo ta ogromen aparat skozi nevarno ozke renske prehode. Danes so ta plovila preteklost, prav tako kot konji, ki so do izuma parne plovbe vlekli ladje navzgor po reki. Ladijski promet je vzdolž Rena na mnogih mestih vzbudil pohlep. V srednjem veku so teritorialni gospodje ob Renu postavili na desetine carinskih postaj. Danes so mnoge od njih kot gradovi utelešenje renske romantike. Toda včasih so morali trgovci tukaj plačevati cestnino.