Ren (E2)

Od Magdalenine poplave leta 1342 do Tulline regulacije Rena, od Napoleonove okupacije do Loreley. "Terra X" se podaja na vznemirljivo časovno potovanje skozi zgodovino Rena. Teče skozi šest držav, a nobeno ljudstvo mu ni tako čustveno povezano kot Nemci. Zanje je "oče Ren". Branili so ga pred sovražniki, opevali njegovo lepoto in ga z Bonnom začasno celo postavili v politično središče. Do 19. stoletja so številni prebivalci Porenja postali žrtve smrtonosne bolezni, ki jo sicer povezujemo bolj s tropi: malarije. Zlasti ob Gornjem Renu so takratne poplave vedno znova spreminjale obrežna območja v močvirnata brakična območja – idealna za komarje, prenašalce mrzlice. Poplave na Renu vedno znova predstavljajo veliko nevarnost. Vendar nikoli niso bile razsežnosti bolj katastrofalne kot poleti 1342. Znanstveniki so rekonstruirali, da je takrat prišlo do "tisočletne poplave", morda največjega neurja v zgodovinskem času. Potopni dež v dveh do treh dneh odplakne milijarde ton zemlje, Ren in njegovi pritoki poplavijo celotno Srednje Porenje, celo masivno mestno obzidje Kölna je poplavljeno pri vodostaju enajst metrov. "Predvidevamo, da je bilo v dveh, treh dneh odplaknjenih skupno 13 milijard ton zemlje," ocenjuje geoekolog Hans-Rudolf Bork. "Če bi to zemljo naložili na tovorne vlake, bi bili to trije tovorni vlaki, ki bi segali od naše Zemlje do Lune." Malarija, nevarnost poplav in izboljšave za plovbo so bili tudi trije ključni motivi za badenskega inženirja, da Ren osvobodi iz primeža narave. Johann Gottfried Tulla je želel ukrotiti divji Gornji Ren, ki je v začetku 19. stoletja še vedno sestavljal več kot 1600 majhnih otokov ter neštetih zank in stranskih rokavov, ter mu zagotoviti enotno strugo. Načrtoval je 25 prebojev: leta 1816 se je začel največji gradbeni projekt, ki je bil kdaj koli izveden v Nemčiji. Na koncu se je reka med Baslom in Wormsom skrajšala za celih 81 kilometrov.