Dom za ostarele v tunizijskem luksuznem hotelu

V tunizijskih obmorskih krajih so številna hotelska letovišča več mesecev prazna. Le poleti pridejo stotisoči turistov, za katere so bila nekoč načrtovana. Od arabske pomladi leta 2011 tunizijski turizem trpi – in novi viri prihodkov so zelo dobrodošli. Upokojenci, predvsem iz Francije, Belgije in Švice, tukaj prejmejo celostno oskrbo ena na ena v ekskluzivnem okolju. V nizki sezoni imajo te objekte več mesecev skoraj povsem zase. Upokojenec Pierre tukaj živi že šest let, zanj skrbi Rim. Poleg vsakodnevne medicinske nege ga vozi z invalidskim vozičkom v hotelsko restavracijo, na bazen in ob obalni promenadi. Trinajst ur na dan je na voljo samo njemu. Kar bi bilo v Evropi nepredstavljivo drago, je tukaj mogoče, zahvaljujoč praznim hotelskim objektom, dobri infrastrukturi in zelo nizkim plačam ob visoki brezposelnosti v državi. Rim se bo kmalu preselila k svojemu zaročencu v London. Druge, kot je delovna terapevtka Ikram, pa svoje domovine Tunizije ne želijo zapustiti. Šestindvajsetletnica ima kot strokovnjakinja boljše delovne pogoje kot Rim. Vodi skupinske aktivnosti in pri individualnih obiskih izvaja terapevtske vaje – vključno z držanjem za roke in objemi, saj telesna bližina tukaj spada zraven. Reportaža prikazuje krhke odnose med starajočimi se Evropejci v Tuniziji in mladimi domačini. Luksuz in preproste razmere so si tukaj zelo blizu, kjer evropska kupna moč trči na trajajočo tunizijsko krizo.