Končno čist! Nov začetek v življenju

Clark nikakor ni hotel iti v Leimbach, a sodnik mu je postavil izbiro: paragraf § 35 zakona o prepovedanih drogah, terapija namesto kazni. To je za Clarka pomenilo: najmanj eno leto skupnosti Leimbach - ali zapor. Ob prihodu mora Clark vse oddati. Oblačila, fotografije, telefon, glasbo. Vse pregledajo in - razen oblačil - zadržijo. Nathan tu živi že dve leti in pol in ve, kako se to počuti: "Najprej si popolnoma brez vsega. Pravzaprav nimaš ničesar, razen kaosa v glavi: Spet hočem vzeti droge." Tudi zato prva tri mesece ni dovoljen noben stik z zunanjim svetom. Dnevi so strogo organizirani, skupnost se pravočasno srečuje pri obrokih. In: vsakodnevni pregled sob, obvezno šolanje ali delovne naloge. Kdor se tega ne drži, je kaznovan. Če se mladostniki držijo pravil, si lahko postopoma pridobijo nazaj določene privilegije: osebne stvari, MP3-predvajalnik, telefon. Predvsem pa naj bi se naučili strukture. Zanesljivosti. Reševanja konfliktov z besedami. Pri tem pomaga skupnost, ki živi kot velika družina. Približno 16 mladih fantov in 15 odraslih - večina jih je bila sama zasvojena z drogami. Jens, ki je bil prej alkoholik, hitro opazi, ali vedenje fantov določa želja po drogi. Že deset let je "čist". Je dokaz, da se da uspeti. In: fantje, kot je Clark, ki so opustili šolo, lahko tu dokončajo šolanje. Približno dve tretjini fantov iz Leimbacha uspe začeti novo življenje. Nadpovprečno veliko. (Imena so spremenjena s strani uredništva)