Re:

Industrijski plezalci delajo, pritrjeni na vrv, na zunanjih stenah poslovnih stavb, vetrnih turbin, silosov ali strmih pobočij, v vrtoglavih višinah, včasih tudi do več sto metrov. Varilci, zidarji, čistilci in delavci, ki jih najamejo občine, pri tem prevzemajo ogromna tveganja: v Franciji se največ smrtnih nesreč pri delu zgodi pri opravljanju del z vrvno tehniko dostopa. Nekdanja samostojna grafična oblikovalka Ella Freeman je ta poklic, tako kot številni drugi višinski delavci, odkrila po ovinkih in nekega dne zamenjala zaslon za vrv. Na strmih pobočjih po vsej Franciji namešča zaščitne sisteme proti padajočemu kamenju. Skupaj s svojim življenjskim sopotnikom in kolegom Yohannom potuje po državi in se – kar je za ta poklic značilno – kot agencijska delavka vozi z enega gradbišča na drugo. Grégory Molina je že približno deset let industrijski plezalec. Potem ko je bil priča številnim nesrečam pri delu, je ustanovil prvi sindikat za višinske delavce: "Cordistes en colère, cordistes solidaires" (Jezni in solidarni višinski delavci). Cilj je podpirati industrijske plezalce, ki so doživeli nesrečo pri delu, ponujati usposabljanja iz varovanja za delo z vrvno tehniko dostopa ter si prizadevati za boljše delovne pogoje. Liam Bouttémy je star 22 let in sanja, da bi postal višinski delavec. Poklic ga kljub nevarnostim privlači. Tako kot mnogi industrijski plezalci tudi sam prihaja iz gorniškega športa: pri petih ali šestih letih ga je mama vpisala na plezanje. Višinski delavec v usposabljanju si želi pozneje delati na gradbiščih sredi narave.